Gasilec pri 60 letih težje rešuje življenja

• Natisni
• E-naslov

Podrobnosti

Objavljeno Sreda, 26 Februar 2014 11:08

Napisal Janez Miklič

Vir: www.rtv.slo.si, 26. 2. 2014

Delodajalci zahtevajo izločitev številnih poklicev s seznama težkih in zdravju škodljivih del

26. februar 2014 ob 06:18,

Ljubljana - MMC RTV SLO

Gasilci, ki so ob najrazličnejših vremenskih ujmah, ki nas v zadnjem času pogosto prizadenejo, v prvih "bojnih" vrstah, zaradi svojega požrtvovalnega dela prejemajo številne zahvale in pohvale, toda država ima vsaj po njihovem mnenju prevečkrat mačehovski odnos do njih.

Zadnje razburjenje v vrstah poklicnih gasilcev so povzročila pogajanja o spremembah na področju poklicnega zavarovanja med socialnimi partnerji. Določeni poklici (rudarji, uniformirani poklici, varilci …), za katere je v preteklosti veljal t. i. beneficirani delovni staž in so se zaradi težavnosti poklica lahko predčasno upokojili, so zdaj upravičeni do dodatnega, t. i. poklicnega zavarovanja, na podlagi katerega se lahko prej upokojijo oz. prejemajo premostitveni dohodek do izpolnitve pogojev za upokojitev iz obveznega pokojninskega zavarovanja.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti oz. direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela pa pripravlja nekatere spremembe na tem področju, s katerimi želijo še bolj utrditi namen poklicnega zavarovanja.

Želje po vrnitvi beneficiranega staža

"Že leta 2001 so nam gasilcem tako kot vojakom, rudarjem, policistom, železničarjem itd. odvzeli beneficirani delovni staž. Uvedli so drugi pokojninski steber, s pomočjo katerega se lahko prej upokojimo, vendar ne toliko prej, kot smo se z beneficiranim delovnim stažem. Če se je včasih gasilec upokojil pri 52, 53 letih, odvisno, kdaj je začel delati, se zdaj lahko s pomočjo drugega pokojninskega stebra, ki nam ga plačuje država, upokoji pri 56 letih, torej vsaj tri leta kasneje. Zdaj pa nam skušajo še to vzeti," pravi predsednik sindikata poklicnih gasilcev Aleksander Ogrizek.

Poklicni gasilci so zaradi napovedanih sprememb zato zahtevali pogajanja z ministrstvom za notranje zadeve - v okvir katerega spada javna uprava -, ki se bodo začela v četrtek. "Na neke čudne predloge ne moremo pristati. Tudi leta 2001 so nam dejali, da bo drugi steber boljši kot beneficirani delovni staž. Zdaj pa moramo delati tri leta več," opozarja Ogrizek.

Gasilci po njegovih besedah pri 60 letih ne morejo več hoditi v deseto ali dvajseto nadstropje in niso več stoodstotno kondicijsko zmožni reševati življenja, odstranjevati nevarne snovi ali posredovati v prometnih nesrečah.

Starejši gasilci postanejo inštruktorji

"V tujini je bolje poskrbljeno za starejše ljudi v teh poklicih. Gasilci, potem ko dopolnijo 55 let, ne sodelujejo več v akcijah, temveč delujejo kot inštruktorji, predavatelji ipd. Tega pri nas ni, ker nas je premalo in ni potreb po tovrstnem kadru," še dodaja Ogrizek. "Boljše bi bilo le, če bi lahko dobili spet nazaj beneficirani delovni staž."

V Sloveniji je sicer 13 poklicnih gasilskih enot in dve letališki gasilski enoti, kar pomeni okoli 1.000 ljudi. Številni profesionalni gasilci delujejo tudi v podjetjih in drugih ustanovah, tako da naj bi bilo po Ogrizkovi oceni skupno število gasilcev v Sloveniji okoli 3.000.

Ministrstvo spremembe skopo komentira

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) že pripravlja nekatere spremembe na področju poklicnega zavarovanja, vendar so o vsebini še precej skrivnostni. Predloge, ki so jih pripravili in jih v mnenje poslali socialnim partnerjem, zdaj obdeluje delovna skupina, zato jih ne morejo dodatno komentirati.

"Vseeno pa bi na tem mestu želeli ponovno poudariti, da gredo vsi predlogi v smer zagotavljanja primerne poklicne pokojnine vsem tistim zavarovancem poklicnega zavarovanja, ki delo opravljajo na delovnih mestih, na katerih obstajajo v zvezi z opravljanjem del znatnejši škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev, kljub temu da so bili uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, določeni s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, in drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati," dodajajo na ministrstvu za delo.

Neuradno pa razmišljajo o uvedbi nekakšnega solidarnostnega sklada, ki bi v celoti prevzel jamčenje sredstev za poklicne pokojnine. Glavni razlog za to naj bi bilo ravnanje nekaterih zavarovancev poklicnega zavarovanja, ki raje v enem znesku dvignejo privarčevana sredstva s svojega osebnega pokojninskega računa na SODPZ-ju (Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pri Kadu, namenjen zaposlenim, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela), namesto da bi se poklicno upokojili.

Pri pristojnih za pokojninske zadeve so se zato pojavili pomisleki, da je poklicno zavarovanje pač izgubilo svoj namen, za katerega se je sploh ustanovilo, in se je, namesto da bi zagotavljalo socialno varnost v času med poklicno in starostno upokojitvijo, sprevrglo v nekakšen odškodninski sklad.

Krivec naj bi bili vojaki

Glavni krivec za te pomisleke naj bi bili poklicni vojaki, ki pri starosti 45 let izgubijo delovno razmerje. Namesto da bi privarčevana sredstva za poklicno upokojitev hranili za morebitno predčasno upokojitev, so začeli dvigovati privarčevani denar v enkratnem znesku in naj bi ga začeli nenamensko porabljati za najrazličnejše nakupe.

Pri tem gre omeniti tudi Sindikat vojakov, ki že poziva k popravkom pokojninskega sistema. "Danes veljaven pokojninski sistem pripadnikom Slovenske vojske ne omogoča porabe privarčevanih sredstev iz II. pokojninskega stebra (SODPZ) za dokup dobe z namenom polne odmere starostne pokojnine, saj nam je Ministrstvo za obrambo dolžno prekiniti delovno razmerje ob koncu leta v katerem dopolnimo pogoje za poklicno upokojitev. Posledično imamo vojaške osebe nižjo starostno pokojnino za 100 EUR do 300 EUR, ker se nam dodana doba (nadomestilo za bivšo beneficijo) ne upošteva pri odmeri višine starostne pokojnine," so zapisali na spletni strani Sindikata vojakov.

Dvig privarčevanih sredstev in s tem odpoved pravicam iz naslova poklicnega zavarovanja pa naj bi po njihovem mnenju omogočil doseči pogoje za starostno upokojitev. "Z izplačilom privarčevanih sredstev se vojaške osebe izognejo nasilni prekinitvi delovnega razmerja in jim je zaradi izbrisa dodane dobe dana možnost dela do starostne upokojitve s polno odmero," so kot razlog za omenjene pozive navedli na spletni strani sindikata vojakov.

V sindikatu vojakov so zato pripadnike vojske že pozvali, naj se odločijo za dvig privarčevanih sredstev, vendar naj bi Kad množični zahtevek, šlo naj bi za sredstva več kot 100 vojakov, zavrnil.

Zmanjšanje števila "beneficirancev"

Seznam upravičencev do poklicnega zavarovanja sega še v čase nekdanje države, zato naj bi se zgodila prevetritev seznama tudi na tem področju. V šifrantu so tako navedeni delavci v rečnem prometu, v "Jugofundu", v "Crveni zastavi", v ovčarski dejavnosti in seveda v JLA. Spremembe oz. skrčenje seznama pa zahtevajo tudi delodajalci.

"GZS skladno s sprejetim ZPIZ-2 zahteva pripravo nove uredbe o merilih in kriterijih o razvrščanju delovnih mest v poklicno zavarovanje, nato pa čiščenje obstoječega registra delovnih mest, ki so trenutno vključena v ta sistem, in izločanje tistih delovnih mest, ki vanj ne sodijo. To bi bistveno razbremenilo delodajalce, ki danes zaradi te obveznosti težko konkurirajo tekmecem na globalnem trgu," pravijo na GZS-ju.

V gospodarski zbornici tudi menijo, da bi morali večino delovnih mest, ki so v tem registru, zaradi razvoja in novih tehnologij ter delovnopravne ureditve izločiti iz sistema poklicnega pokojninskega zavarovanja, saj po njihovem mnenju ne ustrezajo kategoriji posebno težka in zdravju škodljiva dela.

"GZS je zagovornik koncepta, da mora delodajalec zagotoviti varno in zdravo delovno mesto. Se pravi, da v maksimalni možni meri izloči vse negativne vplive, ki lahko neko delovno mesto okarakterizirajo kot posebno težko in zdravju škodljivo delo. Menimo, da je del, ki bi morala ostati vključena v sistem poklicnega zavarovanja, v zasebnem sektorju relativno malo," še dodajajo v GZS-ju.

Večje breme poklicnega zavarovanja trenutno nosi javni sektor, saj je, kot navajajo v GZS-ju, izmed 42.000 zavarovancev, ki so vključeni v poklicno zavarovanje, le tretjina zaposlenih v zasebnem sektorju.

Gregor Cerar