Nevarne snovi so snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti, kot so: eksplozivnost, oksidativnost, vnetljivost, strupenost, jedkost, dražljivost, rakotvornost, mutagenost, nevarnost za okolje, itd.

Če je snov klasificirana kot nevarna snov, to pomeni, da bi prišlo v primeru razsutja ne le do neposredne škode na tovoru, temveč bi utegnilo ogroziti tudi transportno sredstvo, osebe, ki se nahajajo v bližini ter ožje in širše okolje. Nastajanje nevarnih snovi:

• Odpadki na površinah – smeti (papir, ostanki embalaže in hrane, cigaretni ogorki, iztrebki domačih živali,... ki so odvrženi na tla),
• Komunalni odpadki (odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadi iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti: pločevinke, steklenice, kartonska embalaža, olupki sadja in zelenjave,...),
• Industrijski odpadki (nastajajo pri proizvodnem procesu oz. pri industrijskih aktivnostih: les, rudarski odpadki, kovinski ostružki, razne kemikalije, olja. Nekateri so po svoji strukturi podobni komunalnim odpadkom, vendar je treba s to skupino snovi previdno ravnati.),
• Kmetijski odpadki (komposti iz substratov, živalski iztrebki, plastika),
• Medicinski odpadki (biološki odpadki, infekcijski odpadki, kemični odpadki, toksični odpadki, farmacevtski odpadki, jedki odpadki, radioaktivni odpadki),
• Radioaktivni odpadki (so tiste stvari, katerih specifična aktivnost je večja od zakonsko določene meje, vendar njihova nadaljnja uporaba ni več možna ali smiselna. Delimo jih na nizko radioaktivne- zaščitna oblačila, oprema in orodje, ki je v uporabi v radiološko onesnaženih prostorih, na srednje radioaktivne- ostanki radioaktivnih nečistoč iz reaktorskega hladila jedrske elektrarne in na visoko radioaktivne odpadke, ki nastajajo v izrabljenem jedrskem gorivu).

Najpogostejše nesreče z nevarno snovjo so požari, eksplozije ter razlitje tekočih kemikalij, uhajanje plinastih oz. raztresanje trdnih kemikalij. Nesreče se najpogosteje dogajajo pri prevozu, skladiščenju in uporabi le-teh.

Statistika